Spoznajte arheološko najdišče terasaste naselbine pod Donačko goro

VZPON PO PRVI OZNAČENI SLOVENSKI-PLANINSKI POTI NA VRH DONAČKE GORE – 884 m (45 m vzpona od planinskega doma na greben gore)

Tik pod vrhom Donačke gore so bili odkriti ostanki terasaste naselbine, na katerih so se, sodeč po najdenih lončenih ostankih, ljudje najverjetneje zadrževali vse od pozne bronaste dobe, starejše železne dobe, zgodnjega srednjega in poznega srednjega veka (približno od 1200 pr. n. št. do 13. stoletja n. š.). Pod Donačko goro so odkrili številne arheološke najdbe, kamnite sekire in drugo orodje iz mlajše kamene dobe, bronasto sekiro iz okoli leta 1000 pr. n. št., keltske novce in drugo.

Na pobočju Donačke gore so odkrili dva sarkofaga (pozna antika).

Viri navajajo, da je mimo Donačke gore potekala rimska cesta. Rimljani so goro imenovali Mons Claudius - po znanem vojskovodji. Tam, kjer danes stoji križ (na vrhu), bi naj v času rimskega gospodarstva stal Mitrov tempelj.

Na območju Donačke gore je stala lesena cerkvica sv. Donata, ki je zaradi udara strele v začetku 18. stoletja pogorela. Vrh je v času turških vpadov služil kot straža, z njega so s kresovi opozarjali na nevarnost.

Zdravnik iz slatinskega zdravilišča dr. Ernst Hilarius Fröhlich je za potrebe gostov naročil izdelavo poti na Donačko goro (okoli 1853 leta), ki je veljala kot prva označena planinska pot v slovenskih gorah.

Donačka gora je poraščena z bukovim gozdom. Zaščiten gozdni rezervat bukov pragozd je zavarovan od leta 1965 in obsega 27,78 ha. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem.

Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore.