Pušnikova domačija

Hiša Pušnikove domačije z gospodarskimi poslopji stoji na ozki polici hribovitega, haloškega raztresenega naselja. Poslopja, postavljena v ravni vrsti, so grajena iz materiala pridobljenega v bližnji okolici, kot je bilo to nekdaj običajno. Uporabili so kamen, lapor in les, za kritino streh pa slamo. Nekoč domačija malega kmeta je v celoti ohranjena, to je dragoceno, saj gre za eno redkih v celoti ohranjenih stavb tradicionalnega kmečkega stavbarstva iz 19. stoletja. Ta haloška domačija je skupaj z okoljem edinstvena v tem prostoru. Stavbe so lesene, “cimprane “, delno zidane iz kamna in krite s čopastimi slamnatimi strehami.

Hiša ima značilno razporeditev prostorov. V sredini je “lojpa« (veža), kjer je bila nekoč tudi črna kuhinja, levo je »hiša« (bivalni prostor), desno pa »mala hiška« (sobica), kasneje spremenjena v kuhinjo z zidanim štedilnikom. Ohranjeno je nekaj izvirne opreme. V »hiši«, ki ima lepo izdelan, preprost, lesen tramovni strop z vrezano rozeto in letnico 1831, stoji krušna peč s klopjo, v kotu nasproti peči je miza s klopjo, nad njo pa visijo nabožne podobe z razpelom.

Tudi gospodarska poslopja (vinska klet iz leta 1871 s prešo, skedenj z letnico 1836 na lesenem podboju kletnih vrat, »štala« − hlev in štalinke – svinjaki ter kolarnica), vse je takšno kot nekoč, opremljeno z različnimi predmeti in vsakovrstnim domačim orodjem. Zanimivo je orodje za pokrivanje slamnatih streh, zadnji gospodar je bil priznan krovec za pokrivanje slamnatih streh. Niz zaključuje leseno stranišče. Posebej stoji čebelnjak.

Domačijo, ki je bila pred leti še naseljena in skrbno vzdrževana, je Občina Žetale odkupila. Temeljno izhodišče obnove je ohraniti domačijo takšno, kot se je ohranila do današnjih dni, saj v preteklosti ni doživela bistvenih sprememb.