Cerkev sv. Mihaela

Sredi žetalske kotlinice, ki je nastala ob tektonskih premikih, se na griču dviguje farna cerkev sv. Mihaela, kjer je bilo sredi 15. stol. istoimensko gručasto naselje »Michelsdorf oz. Micheldorf« ali Mihaelova vas. Cerkev sestavljajo tri glavne stavbne enote: zvonik, ladja in prezbiterij, ki s svojo različnostjo dokazujejo, da cerkev ni bila zgrajena naenkrat, ampak da je nastajala v več gradbenih fazah. Kdaj točno je cerkev nastala, je težko določiti, saj iz fragmenta kupnega pisma iz l. 1298 ni mogoče razbrati, ali je Hartnid Ptujski kupil vas z že zgrajeno cerkvijo ali brez nje. Glede na posvečenost cerkve sv. Mihaelu je celo mogoče, da je cerkev stala že pred omembo vasi Žetale, verjetno na mestu, kjer je bilo pred širitvijo krščanstva pogansko svetišče.

Za sedanjo kamnito podobo se uveljavlja letnica 1450, ki je vklesana na zidu prezbiterija in verjetno pomeni zaključek gradnje dela cerkve, najbrž prezbiterija. Gotska podoba cerkve je bila po skrunitvi in opustošenju Turkov v naslednjih stoletjih večkrat prezidana in obnovljena, saj je bila celo od leta 1532, po uničujočem prodoru sultana Sulejmana in njegove vojske vse do Dunaja, pa do leta 1622 tako oskrunjena, da v njej ni potekalo bogoslužje. V tem obdobju je bila cerkev temeljito prenovljena, ladjo so verjetno podaljšali do sedanje dolžine, sezidali zvonik in postavili krstilnik, saj je na njej napis z letnico 1623. Ob naslednjem večjem gradbenem posegu so ladjo dvignili in obokali, dali velika okna, tako da ima ladja danes baročno podobo. Iz vizitacijskih zapisnikov goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Atemsa se razbere, da je cerkev v preteklosti imela pet oltarjev, od katerih so danes ohranjeni trije. Veliki oltar je posvečen sv. Mihaelu. Od baročnega oltarja, ki ga je opisal nadškof Atems, je sicer ostala le še osrednja figura; stranska oltarja, posvečena sv. Katarini in Marijinemu darovanju (Svečnica) pa sta ostala. Odstranjen oltar sv. Antona je bil na mestu, kjer je danes postavljena votlina Lurške Matere božje, oltar sv. Rešnjega telesa pa je stal ob severni ladijski steni in ni znano, kdaj je bil odstranjen. Prižnica je lesena in baročna na severni strani ladje. Cerkev sv. Mihaela krasijo tudi poslikave na ladijskem oboku in rabljene orgle z Nizozemske, ki jih je predelal in postavil Anton Jenko iz Šentvida pri Ljubljani.