Sorte

SORTNI SESTAV

Prevladujejo bele sort, ki predstavljajo kar 93% vseh površin. Nedavno nazaj, preden sta zagon dobila modra frankinja in predvsem modri pinot, je bil delež celo 97%.

Najbolj razširjena sorta je laški rizling. V zadnjih letih se povečuje delež sauvignona, ki daje odlične rezultate v vseh podokoliših. 

Podokoliši se v svojem sortnem sestavu razlikujejo in v posameznih okoliših najbolj prepoznavna sorta, ni nujno tudi najbolj zastopana.

Bele: muškat ottonel, ranina, kerner, zeleni silvanec, ranfol, kraljevina, bela žlahtnina

Rdeče: modri pinot, žametovka, zweigelt, merlot, gamay, dornfelder, portugalka, rdeča žlahtnina

Leta 2020 so bile na seznam dovoljenih sort dodane sorte, ki so tolerantne na oidij in peronosporo. 

Dovoljene tolerantne sorte: johanniter, monarch muscaris, solaris , souvignier gris

Laški rizling

Laški rizling je najbolj razširjena sorta na Štajerskem. Izvira iz Francije, v Slovenijo se je razširila v začetku 19. stoletja iz Nemčije. Nekaterih viri trdijo, da naj bi bila iz Hrvaške. Sorta je pomembna v Panonski nižini – v Sloveniji,  na Hrvaškem (graševina), v Avstriji (Welschriesling), na  Madžarskem (Olaszriesling) in v Srbiji.

 Laški rizling je zelo prilagodljiva sorta. Ni zahtevna za lege in tla,  vendar daje najboljše rezultate na dobrih legah ter odcednih peščenih, ilovnatih tleh. Odporna je na pozebo in dobro odcveti. Dozoreva pozneje, še posebej na rodovitnih tleh, kjer tudi zelo dobro rodi.

Aroma svežih vin spominja na jabolka in citruse. Dozorelo vino na lipov cvet, akacijo, vina posebne kakovosti pa na suho sadje, orehe, mandlje in med. 

Laški rizling omogoča pridelavo vin najrazličnejših kakovosti, od svežih, pitnih vin,  do kompleksnih vin, primernih za staranje. Je tudi odlična osnova za pridelavo penin in predikatnih vin.

Površina vinogradov:

975 hektarjev

 Posebnost:

Laški rizling je najbolj razširjena sorta v večini pod okolišev. Največ vin posebnih kakovosti  je iz laškega rizlinga.

Sauvignon

Sauvignon je po površini druga, po  gospodarski pomembnosti in rezultatih, ki jih daje, pa morda celo najpomembnejša sorta na Štajerskem. Izvira iz Francije, na Štajersko je prišla sredi 19. stoletja.

Sauvignon je srednje pozna sorta in odlično uspeva na različnih legah in tleh. Je bujna sorta in zahteva natančno delo v vinogradu. Zaradi hladnih noči in sončnih dni v času dozorevanja ima ob pravilnem uravnavanju rasti in rodnosti na Štajerskem idealne razmere za izražanje svojih  lastnosti.

Arome sauvignona so atraktivne, bogate in zelo raznolike. Lahko spominjajo na bezeg, seno, liste paradižnika, kosmuljo, koprive, črni ribez, na tropske sadeže, kot sta mango in papaja, papriko, pasijonko, citruse.

Štajerski sauvignon nas s svojo cvetico, svežino in pitnostjo navduši v vsakem letniku. Sorto odlikuje velika sposobnost izražanja rastišča. Tako je Štajerska  zaradi svojih raznolikih okolišev,  razlik med letniki in načini pridelave, idealen kraj za spoznavanje številnih obrazov te sorte.

Površina vinogradov: 640 hektarjev

Posebnost: Sauvignon je pomembna sorta v vseh štajerskih podokoliših. Manj znano je, da se odlično stara. V Ptujski kleti hranijo letnik 1921, ki je, preverjeno, še vedno v odlični formi.

Chardonnay

Chardonnay je ena najbolj razširjenih sort na svetu. Izvira iz Burgundije v Franciji. V  Slovenijo je prišla v 19. stoletju in jo pridelujemo v vseh vinorodnih okoliših.

Chardonnay zgodaj odganja in srednje pozno dozori. Ni zahteven za lege, dobro rodi in je odporen na zmrzal in sušo.  Najbolj mu ustrezajo globoka, rodovitna in dobro odcedna tla, ter sončne in tople lege.

V svetu ne velja za posebej aromatično sorto. Vendar pa na Štajerskem chardonnay odlikuje elegantna, značilna in prepoznavna cvetica po jabolkih, breskvah, hruškah, kutini, in tudi arome citrusov, melone, banane, manga, ananasa. Če je pridelan v lesenih sodih in z mlečno kislinskim vrenjem v vinu zaznavamo prijeten okus po maslu.

Ne glede na način pridelave se  vina iz popolno zrelega grozdja  odlično starajo. Chardonnay je tudi na Štajerskem ena najpogostejših sort za pridelavo penin.

Površina vinogradov: 490 hektarjev

Posebnost: Chardonnay je najbolj zastopana sorta v podokolišu Radgona, v katerem ima pridelava penin dolgoletno tradicijo.

Rumeni muškat

Rumeni muškat je sorta vinske trte, ki je po svetu znana pod  različnimi imeni, njegovo izvirno poimenovanje pa je Muscat Blanc à Petits Grains. Izvira iz območja Sredozemlja in je na Štajerskem ena najstarejših sort.

Trta potrebuje dobro odcedna, ilovnato peščena tla na laporju in najboljše, sončne, zračne lege, ki niso izpostavljene pozebam. Odganja zgodaj in dozori srednje pozno, običajno v drugi polovici septembra.

Vina, pridelana iz rumenega muškata, ponujajo intenzivne arome. Ima izrazit okus po muškatu, po katerem ga zlahka prepoznamo med drugimi belimi vini. Arome spominjajo na grozdje, janež, limono, lupine agrumov, tropsko sadje, liči in seveda na muškatne arome.

Na Štajerskem je rumeni muškat pogosto pridelan z ostankom nepovretega sladkorja. Ob skrbnem kletarjenju odlično ohrani sortni značaj grozdja tudi v steklenici.

Površina vinogradov: 408 hektarjev

Posebnost - zanimivost: Je ena najstarejših sort vinske trte na svetu, poznana že iz antičnih časov.

Renski rizling

Renski rizling je eminentna stara sorta. Izvira iz Porenja v Nemčiji, kjer jo imenujejo Riesling. Na Štajersko ga je leta 1822 prinesel nadvojvoda Janez in ga zasadil na posestvu Meranovo pri Limbušu.

Renski rizling je zahtevna sorta, ki potrebuje lažja, dobro odcedna tla, ter sončne in zračne lege. Pozno odganja in je dokaj odporen na zimsko pozebo. Grozdje dozori pozno, rodnost je srednja.

Renski rizling je aromatična sorta, ki ponuja cel niz razkošnih vonjav: od breskve, marelice, lipovega cvetja, limone, ananasa, kutine, vrtnice, akacije pa vse do vonjav prižganih vžigalic, kremna in  zaznav po petroleju, ki z leti postajajo bolj izrazite.

Pri nas se pojavlja v različnih slogih. Sorten,  suh, slajši ali zelo sladek v slogu pozne trgatve, suhega jagodnega izbora ali ledenega vina. Med belimi vini ima verjetno najboljši potencial staranja.

Površina vinogradov: 430 hektarjev

Posebnost: Ima veliko sinonimov in je v sorodu s številnimi znanimi sortami na svetu. Velja za  kralja belih vin.

Šipon

 Šipon velja za eno najstarejših žlahtnih vinskih sort. Izvor ni popolnoma razjasnjen. Po nekaterih virih naj bi ga pred tisoč leti na Madžarsko in Slovenijo prinesli iz Gruzije. Brez dvoma je v Tokaju in na Štajerskem prisoten že več stoletij in ga lahko upravičeno štejemo za svojo najstarejšo domačo sorto.

Šipon odganja zgodaj, dozoreva pozno in ima tako najdaljšo rastno dobo. Ima srednje velike grozde in rodi dobro. Zahteva najboljše, višje ležeče, sončne lege,  lažja peščena, dobro odcedna tla. Zaradi zgodnjega odganjanja je občutljiv na spomladanske, zaradi poznega dozorevanja tudi na zimske pozebe.

Šipon  je sorta z nežnim, a prefinjenim aromatičnim profilom, ki spominja na jabolka, hruške, tudi citruse, meto, kamilice.  Ob zmernem pridelku in polni zrelosti daje izjemna vina s poudarjeno svežino, odlična vina posebnih kakovosti, vse do suhega jagodnega izbora. Najboljša vina z leti pridobijo na kakovosti, globini in kompleksnosti, pri čemer odlično ohranijo svežino.

Na Štajerskem je največ šipona v Ljutomersko ormoških goricah in v Halozah, kjer se vse bolj uveljavlja kot izvrstna in  prepoznavna domača sorta.

Površina vinogradov: 362 hektarjev

Posebnost: Slovenija se po pridelavi te sorte uvršča na drugo mesto v svetu, takoj  za Madžarsko.

Beli pinot

Beli pinot je mednarodno razširjena sorta in najmlajši član družine pinotov. Nastal je z mutacijo iz sivega, ta pa iz modrega pinota. Njegova domovina je Francija, kjer nosi originalno ime Pinot blanc. V naših vinogradih ga najdemo od začetka 19. stoletja.

Je hvaležna,  manj zahtevna trta, ki uspeva na različnih tleh in legah, vendar najbolje na peščenih ilovnatih tleh, ki so dobro odcedna. Zori srednje pozno in je dokaj odporen na pozebo.

Beli pinot daje vina nežnih arom s sadnimi in cvetličnimi odtenki, ki spominjajo na jabolka, kutine, hruško, citruse, beli poper. Pri zrelih vinih je izrazitejši vonj po kutini in karameli. Na najboljših legah in z daljšim zorenjem v steklenici doseže odlično kakovost.

Kot sortno vino na Štajerskem ni zelo razširjen. Zaradi svoje nežne cvetice in zmerne kislosti je idealen partner za mešanje z drugimi belimi sortami. Uporablja se tudi za pridelavo penečih vin.

Površina vinogradov: 204 hektarjev

Posebnost: V svetu in pri nas je dolgo obstajala zmeda v poimenovanjih in zamenjavi s sorto chardonnay, dokler ampelografi niso dognali in jasno pojasnili, da gre za dve različni sorti.

Sivi pinot

Sivi pinot je sorta, nastala z mutacijo modrega pinota iz Burgundije v Franciji, kjer je poznana že več stoletij in od koder se je že v 18. stoletju razširila v naše kraje.

Ni zahtevna za lege, bolje uspeva na ne presuhih, bolj rodovitnih tleh. Odganja zgodaj, po dozorevanju je srednje pozna sorta, dokaj odporna na zimsko pozebo. Pridelek je srednje velik in reden. 

Vino iz sivega pinota je zlatorumene barve z rožnatim odtenkom. Ima elegantno,  trajno,  sortno cvetico po sadju. Zaznamo lahko  jabolka, ananas, pomaranče, limono, belo breskev. Bolj zrela vina razvijejo bogatejše in kompleksnejše arome medu, začimb, tropskega sadja in oreščkov.

Na Štajerskem grozdje sivega pinota doseže odlično zrelost in daje bogata, močna vina z zmerno kislino. Zaradi rdečkaste barve grozdnih jagod je vino pogosto nekoliko rožnato obarvano.

Površina vinogradov: 218 hektarjev

Zanimivost: Iz Francije se je sorta najprej razširila v Nemčijo, kjer je dobila ime rulandec - po vinskem trgovcu Rulandu. To ime je bilo do pred nekaj desetletji uveljavljeno tudi v Sloveniji. 

Ranina

Ranina je avtohtona slovenska sorta, Leta 1900 jo je bankir in veleposestnik Clotar Bouvier odkril v svojih vinogradih blizu Gornje Radgone. Verjetno gre za spontanega križanca trt iz skupine pinot  in rumenega muškata.

Je zelo zgodnja sorta. Zori med prvimi, lahko že v avgustu.  Ni zahtevna za lege. Zmerno, včasih neredno rodi in je odporna na zimske pozebe.

Vina imajo nižjo vsebnost kislin in nežno aromatično noto po breskvah z nežnim muškatnim pridihom. Okus je poln, pri bolj zrelem grozdju krepak, bogatejši z nežno kislino.

Ranina je najbolj rana sorta in lahko zelo zgodaj dobimo mošt ali mlado vino. Iz prezrelega grozdja  pa lahko pridelamo tudi odlična sladka predikatna vina.

Površina vinogradov: Najdemo jo le na Štajerskem.

Zanimivost: Ranina je zaradi svoje debelejše jagodne kožice primerna tudi kot jedilno grozdje.

Traminec

Traminec je ena najstarejših sort vinske trte v Evropi. Natančen izvor  ni povsem pojasnjen. Po nekaterih virih je mutacija sorte savagnin. Ime naj bi dobil po južnotirolskem mestu Tramin.

Traminec je zahtevna sorta, ki potrebuje rodovitna tla ter dobre, sončne lege. Odganja zgodaj, dozoreva srednje pozno in ima nizek pridelek. Zelo je odporna na pozebo.

Traminec je aromatična sorta z značilno in intenzivno aromo, ki spominja na vrtnice, liči, pasijonko, rozine, suho sadje, orientalske začimbe in med. Vino je zlato rumene barve z bakrenimi odtenki, nižje kisline in zelo bogatim okusom.

Na Štajerskem traminec odlično dozori, zato je vino vedno bogato, pogosto kot predikatno vino z ostankom nepovretega sladkorja, ki se odlično stara.

Površina vinogradov: 156 hektarjev

Posebnost: Posebnost traminca je njegova nagnjenost k mutacijam, zaradi česar poznamo tri glavne različice: rdeči, rumeni in dišeči traminec, ki se razlikujejo po barvi in aromatiki grozdja.

Modra frankinja

O modri frankinji je večina strokovnjakov domnevala, da izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške. Leta 2016 je skupina nemških znanstvenikov objavila, da je poreklo sorte območje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija.

Modra frankinja je bujna sorta, ki rodi obilno in dokaj redno. Odganja zgodaj in dozori bolj pozno. Za tla ni zahtevna, za dobro kakovost pa mora biti na dobri legi. Ni posebej občutljiva na pozebo.

Vina so srednje globokih do globokih barv, s  svojstveno in elegantno sadno cvetico, ki v mladosti spominja na malino, ribez ali murvo, s staranjem pa na češnjo, višnjo, rdeče gozdne sadeže. Občuteni so lahko tudi vonji po praženem in po črnem popru.

Na štajerskem iz modre frankinje lahko pridelamo bogata rdeča vina. V mladosti so sadna, pikantna, s srednjo vsebnostjo taninov in lepo kislino; ko so zrela, pa postanejo žametna, kompleksna in imajo zelo dober potencial staranja.

Površina vinogradov: 134 hektarjev

Posebnost: Z DNK analizami je dognano, da je eden od staršev modre frankinje bela vinska sorta belina (Gouais Blanc), ki je tudi eden od staršev sort  šipon, renski rizling, chardonnay, ki so torej polbratje modre frankinje.

Modri pinot

Modri pinot velja za najstarejšo sorto za pridelavo vina, znano še iz rimskih časov. Njen izvor ni povsem razjasnjen, a velja, da izvira iz Burgundije, kjer je najbolj razširjena in od koder obstajajo najstarejši zapisi o njeni pridelavi. Je najpomembnejša rdeča sorta zmerno klimatskih območij, torej tudi na Štajerskem.

Modri pinot je zahtevna sorta za tla, lego in pridelavo nasploh. Odganja zgodaj, dozori srednje pozno in ima nizko rodnost. Občutljiva je na pozebo.  Primerne so najboljše lege, na katerih tudi v manj ugodnih letih doseže dobro sladkorno stopnjo.

Vina iz modrega pinota imajo svetlejše, rubinasto rdečo barvo in prefinjeno aromo, ki spominja  na robidnice, jagode, malino in češnjo, tudi vijolico ali vrtnico. Vsebujejo manj taninov,  okus je eleganten, harmoničen in saden.

Na štajerskem lahko iz grozdja modrega pinota, pridelanega na dobri legi in ob dobri zrelosti grozdja, najdemo izjemna rdeča vina. Sorta je tudi odlična osnova za pridelavo penin in rose vin.

Površina vinogradov: 125 hektarjev

Posebnost: Modri pinot je zaradi svoje elegance in prefinjenosti ena najbolj cenjenih vinskih sort na svetu.