Vinorodna Štajerska - Podokoliši

Ljutomer Ormož

JERUZALEM, TERASNI VINOGRADI IN ŠIPON

To je eden osrednjih podokolišev Štajerske Slovenije in hkrati tudi največji. Leži v vzhodnem delu okoliša. Na vzhodu meji na Hrvaško, na jugu na dolino Drave, na severu na dolino Mure, na zahodu pa na podokoliš Srednje Slovenske Gorice. Ljutomer in Ormož sta pomembni tradicionalni vinogradniški središči. Konec 60-ih let prejšnjega stoletja so v obeh mestih zgradili veliki in sodobni vinski kleti.

Vinogradi so posajeni na slikovitih gričih, ki se dvigajo med 250 in 341 metri nadmorske višine (Jeruzalem). Rastejo na strmih pobočjih, ki zagotavljajo odlično osončenost trt. Neposredna bližina Panonske nižine se kaže v višjih temperaturah – to je najtoplejši in najbolj suh del Štajerske. Tla so lahka, peščeno ilovnata, lapornata in odcedna.

Okoliš je prepoznaven po slikovitih terasah okrog vasi Jeruzalem in po veliki koncentraciji odličnih vinogradniških leg, ki omogočajo pridelavo bogatih vin. Posebnost je šipon, ena najstarejših sort, ki v tem okolju odlično uspeva.

Vinogradniške površine: 1.435 ha

Maribor

ŠTAJERSKA PRESTOLNICA, SREDIŠČE STROKOVNEGA ŠOLSTVA IN NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU

Mariborski podokoliš se nahaja na severozahodnem delu okoliša Štajerska Slovenije. Na tej strani ga omejuje Pohorje, na jugu meji na Haloze in Šmarsko Virštajnski podokoliš, na vzhodu na dolino Drave in Srednje Slovenske gorice, na severu pa na avstrijski vinorodno regijo Südsteiermark. Večji vinarski centri so Maribor, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Vpliv Pohorja je najbolj močan prav v tem podokolišu, zato imajo vina odličen aromatski potencial tudi v vse pogostejših vročih letnikih. Nadmorske višine kjer rastejo nekateri vinogradi lahko segajo tudi do 500 m.

Maribor je prestolnica Štajerske z bogato vinsko zgodovino. Prvi zapisi o vzgoji vinske trte segajo v 10. stoletje. Posestvo Meranovo je zibelka sodobnega štajerskega vinogradništva. Na teh znamenitih legah je nadvojvoda Janez leta 1822 zasadil nekatere danes vodilne sorte vinske trte. Maribor se ponaša z dolgoletno tradicijo strokovnega izobraževanja in je še danes njegovo središče. Je mesto, kjer uspeva več kot 400 let stara, najstarejša trta na svetu.

Vinogradniške površine: 1.394 ha

Radgona-Kapela

TRADICIJA PRIDELAVE PENIN, TRAMINEC IN RADGONSKA RANINA

Vinorodni podokoliš Radgona Kapela na vzhodu meji na doline Mure, na severu na avstrijsko vinorodno pokrajino Südoststeiermark, na jugu in zahodu pa na Srednje Slovenske gorice.

Celinsko podnebje je pod vplivom panonske nižine. Med hribi z blažjimi nagibi se srečujeta svež alpski zrak in suha panonska suha klima. Vinogradniška tla so raznolika. Prevladujejo peščeno ilovnata, bolj globoka tla.

Osrednje mesto podokoliša je Gornja Radgona, ki velja za slovensko prestolnico penečega vina. Prav tu je leta 1852 je Anton Kleinošek pridelal prvo peneče vino na slovenskem. Od takrat se je tradicija pridelave penin ohranila in razvijala, danes pa podokoliš slovi po odličnih peninah. Poleg pridelave penine je okoliš znan po odličnih tramincih in sorti radgonska ranina (Bouvier), ki velja za slovensko avtohtono sorto.

Vinogradniške površine: 852 ha

Haloze

VINOGRADI NA NAJBOLJ STRMIH LEGAH

Vinorodni podokoliš Haloze na severu mejijo na dolino reke Drave, na jugovzhodu na Hrvaško Varaždinsko vinogorje, zahodno mejo pa predstavlja mariborski vinorodni podokoliš.

Vinogradi v tem območju so na največjih strminah v Slovenij. Slikovita, zelo razgibana, kratka slemena potekajo v različnih smereh, vinogradniške lege so odlično osončene. Tla so pretežno lapornata ali apnenčasta, sloj humusa pa je dokaj plitek. Vinogradi se nahajajo med 200 in 400 m nadmorske višine.

Haloze, ki ležijo na desnem bregu Drave, so bile vedno močno vezane na Ptuj, ki ima bogato vinsko zgodovino, ki dokumentirano sega vse do rimskih časov. Na prelomu 20. stoletja je Ptuj močno vinsko trgovsko središče s številnimi močnimi vinskimi trgovci. Od nekdaj slovijo po izvrstnih sortnih vinih, ki jim strme lege in lahka, laporna tla zelo ustrezajo.

Vinogradniške površine: 669 ha

Srednje Slovenske gorice

VINOGRADNIŠTVO IN TRSNIČARSTVO

Po površini vinogradov je manjši podokoliš Štajerske Slovenije, čeprav se razteza na dokaj velikem območju. Na vzhodu meji na podokoliša Ljutomer-Ormož ter Radgona-Kapela, na jugu na dolino Drave, na zahodu pa na doline Pesnice ter nekoliko severneje na Mariborski vinorodni podokoliš. Na severu meji na dolino Mure.

Pretežno hribovito območje je za vinogradništvo najbolj primerno na svojem jugovzhodnem delu. Vinogradi so zelo razpršeni, posajeni na nižje ležečih hribih, z manjšimi nagibi. Tla so nekoliko težja kot v ostalih okoliših. Najpomembnejše vinarsko središče območja je mesto Ptuj, ki je od nekdaj pomembno vinsko trgovsko središče s številnimi vinskimi trgovci.

V Juršincih je bila leta 1906 ustanovljena prva trsničarska zadruga za spodnjo Štajersko in je še danes csredišče sodobne pridelave trsnih cepljenk v Sloveniji. Trsničarstvo, ki ima izjemno pomembno vlogo pri obnovi vinogradov s kakovostnimi sadilnim materialom.

Vinogradniške površine: 501 ha

Šmarje-Virštanj

NAJMANJŠI VINORODNI PODOKOLIŠ

Po skupni površini gre za zelo veliko območje, po površini vinogradov pa je skupaj s Srednjimi slovenskimi goricami to najmanjši vinorodni podokoliš. Večja gostota vinogradov je na jugovzhodu podookliša, v okolici kraja Virštanj.

Do leta 2006 je bil kot samostojni okoliš vključen v vinorodno regijo Posavje

Tako kot v drugih podkoliših tudi na tem območju prevladuje pridelava belih vin, a je to okoliš z največjim deležem rdečih vin na štajerskem.

Vinogradniške površine: 505 ha