Evangeličansko pokopališče

Luteranski britof, kot ga imenujejo domačini, so zgradili priseljeni prekmurski evangelisti po 2. svetovni vojni. Njegova zgodovina sega v 30. leta 20. stoletja. Na pokopališču se je ohranilo petnajst grobov z železnimi in kamnitimi nagrobniki. Evangeličansko pokopališče z lesenim razpelom in zvonikom je danes v lastni skupnosti evangeličanov. Prvotni lastnik zemljišča je bil Štefan Kočar. Leta 1930 je bila zemlja podarjena skupnosti evangeličanov, leta 1931 pa je bil opravljen prvi pokop. V te kraje se je preselilo iz Prekmurja veliko evangeličanov, ki so želeli ohraniti vero. V tistem času sta umrla dva njihova pripadnika, ki ju niso želeli pokopati dostojno na katoliškem pokopališču, ampak na prostor za samomorilce in obešence. Kočar je imel takrat neozdravljivo bolno hčer, ki je leta 1931 umrla. Zato je že leto prej poklonil zemljo evangeličanski skupnosti, hčer pa kasneje tam dostojno pokopal. Na to pokopališče so pokopavali tudi evangeličane iz Zg. Velke. Na začetku je stal lesen zvonik, šele kasneje so ga zazidali. Pokope še vedno opravljajo, ob dnevu mrtvih obiskujejo grobove, v preteklosti pa so za ta praznik opravljali večerne molitve na pokopališču. V današnjem času se pokopališko ozemlje manjša.