Gobe so že od nekdaj cenjene zaradi svoje edinstvene arome in bogatega okusa, ki jedi dajejo prav poseben pečat. Ljudje jih nabiramo v gozdovih in jih že stoletja uporabljamo v kulinariki, kjer so osnova številnih tradicionalnih jedi.
Prav skrbno izbrane gobe so tiste, ki gobovo juho spremenijo v pravo poslastico. Njihova nežna tekstura in prefinjena aroma se s počasnim kuhanjem čudovito povežeta, sušene gobe pa dodajo še dodatno globino okusa. Rezultat? Topla, dišeča juha, ki objame s svojim bogatim okusom narave.
Čemaževa juha (juha iz divjega česna) je spomladanska poslastica, ki je polna vitaminov in osvežilnega okusa. Čemaž (Allium ursinum) je divji česen, ki ima blag okus po česnu in je odličen za pripravo juh, namazov, omak in solat.
Štajerska kisla juha je prava klasika slovenske kuhinje, znana po svojem krepčilnem in osvežilnem okusu. Ta jed, ki jo pogosto postrežejo po praznovanjih ali kot popolno zdravilo po veselih nočeh, združuje bogat okus svinjine, kisa in aromatičnih začimb.
Štrukljeva juha je tradicionalna slovenska jed, ki združuje okusne domače štruklje in bogato juho. Gre za toplo, nasitno jed, ki je še posebej priljubljena v hladnejših mesecih.
Obara je nasitna tardicionalna slovenska enolončnica, pripravljena iz različnih vrst mesa, drobovine in zelenjave, kot so čebula, korenje, zelena, grah, fižol in repa. V preteklosti so obaro pripravljali le ob prazničnih dneh, porokah ali ob nedeljah, danes pa jo lahko postrežemo kadarkoli v letu.
Obara se pogosto postreže s prilogo, kot so ajdovi žganci, ki odlično dopolnjujejo njen okus. Posebna različica je polšja obara, pripravljena iz polhov, ki je nekoč veljala za poslastico v določenih slovenskih regijah.
Priljubljeni enolončnici dajejo značilen okus lokalne sestavine, kot so korenasta zelenjava, jurčki, ješprenjeva kaša, meso pohorskega goveda z zelišči ipd. K piskru se podajo manj aromatične srednje polne sorte, kot so laški ali renski rizling, chardonay in sivi pinot.
Buče so zelo stara kulturna rastlina in človek je v stoletjih vzgojil veliko vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki, barvi, velikosti in ne nazadnje tudi po okusu.
Prav golica je buča, iz katere dandanes, tako kot pred sto in več leti, pridobivamo bučno olje. Kar 2.8 kg suhega semena potrebujemo, da iztisnemo en liter dragocenega gosto tekočega olja.
Ko se vrhunska Pohorska bunka, zorjena na svežem pohorskem zraku, sreča s pristnim domačim sirom, nastane nepozabna kulinarična izkušnja. Tanke rezine izbrane mesnine s pridihom popra in dimljenja se čudovito dopolnjujejo z bogatim, kremastim okusom domačega sira.
Za popoln užitek ju postrežemo ob hrustljavem kruhu iz krušne peči, vloženih gobah ali kislih kumaricah, ki poskrbijo za osvežilen kontrast. Dodatek orehov, medu ali domače marmelade pa ustvari pravo simfonijo okusov.
Nepogrešljiva kombinacija za vse ljubitelje pristnih domačih dobrot!
Meso iz tünke je prav tako znamenita kulinarična posebnost. Zapisi pravijo, da naj bi se na tem področju pripravljala že od 15. stoletja naprej. Osnova so primerno veliki, najboljši kosi svinjskega mesa, ki jih mojstri nasolijo in potopijo v razsol za 14 dni.
Pražene gobe z jajci so preprosta, a izjemno okusna jed, ki združuje kremasta umešana jajca z aromatičnimi, rahlo hrustljavimi gobami.
Olbič, znan tudi kot pohorski žganci, je preprosta, a izjemno okusna jed, značilna za širše območje Pohorja. Ta rustikalna jed, narejena iz ajdove ali koruzne moke, je bila nekoč osnovna hrana pohorskih kmetov, danes pa velja za pravo kulinarično specialiteto, ki jo cenijo ljubitelji pristnih domačih okusov.
Ocvrt piščanec je del štajerske tradicije in ima še danes skoraj kulten status. Ste vedeli, da ga lahko tudi v gostilni jeste z rokami? Hrustljava skorjica, pod katero se skriva sočno meso, je namreč tako okusna, da se pri tem ne želimo obremenjevati z etiketo.
Koline z repo in zeljem so tradicionalna slovenska jed, ki je posebej priljubljena v zimskem času, predvsem ob kolinah, ko se pripravlja sveže meso in mesni izdelki. Gre za bogat in nasiten obrok, ki združuje mesne dobrote s fermentirano ali dušeno zelenjavo, kar daje jedi značilen, nekoliko kiselkast okus.
Nežna in okusna postrv dobi hrustljavo skorjico s posebnim pridihom bučnih semen, ki poudarijo njen naravni okus in dodajo prijetno oreškasto noto. Fileti postrvi so rahlo začinjeni, nato panirani v mešanici zdrobljenih bučnih semen in drobtin ter zlato ocvrti do popolnosti.
Postreženo s svežo sezonsko solato in domačo tatarsko omako, ta jed ponuja harmonično kombinacijo hrustljavosti, sočnosti in nežnih okusov.
Regrat z bučnim oljem in krompirjem je ena izmed najbolj priljubljenih spomladanskih solat v Sloveniji. Ta preprosta, a izjemno okusna in hranljiva jed združuje svež regrat, kuhan krompir in aromatično bučno olje, ki ji daje značilen oreškast okus.
Ta jed je odlična kot samostojen obrok ali priloga k mesnim jedem. Poleg odličnega okusa je tudi zelo zdrava, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov in zdravih maščob iz bučnega olja.
Mrežna pečenka je prava klasika slovenske kuhinje, ki s svojo sočnostjo in bogatim okusom navdušuje generacije gurmanov. Sočen kos svinjskega mesa je ovit v mrežico, ki med peko poskrbi za popolno zadrževanje sokov in enakomerno hrustljavo skorjico. Počasi pečena v pečici, začinjena z aromatičnimi zelišči in začimbami, razvije poln okus, ki se odlično dopolnjuje s tradicionalno prilogo – praženim krompirjem.
Pražen krompir, pripravljen na klasičen način s čebulo in nežno zapečeno skorjico, poskrbi za popolno ravnovesje med kremasto notranjostjo in rahlo hrustljavo zunanjostjo.
Ocvirkovka spada v skupino za Slovenske gorice značilnih pogač. Pogače so skupina preprostih podeželskih jedi iz listnatega ali vlečenega testa, ki se nadevajo s skuto, domačim sadje in drugimi domačimi dobrinami, pečejo pa se v pekaču v pečici ali krušni peči.
Narejena je iz razvaljanega kvašenega testa, ki ima na vrhu razporejene ocvirke. Ocvirkom se lahko doda česen, kisla smetana, zaseka ali sir.
Kljub preprosti pripravi, pohorska omleta preseneti z odlično harmonijo okusov. Sladkoba testa se sreča s prijetno kislostjo brusnic in bogato mlečno aromo smetane. Mentolov liker pa po barvi in aromi spominja na širne smrekove gozdove Pohorja.
Slovenske gorice so poznane tudi kot dežela pogač, med katerimi pa primat zagotovo pripada gibanci. Pogače so skupina preprostih podeželskih jedi iz listnatega ali vlečenega testa, ki se nadevajo s skuto, domačim sadje in drugimi domačimi dobrinami, pečejo pa se v pekaču v pečici ali krušni peči.
Posebnost slovenskogoriške gibanice je v načinu priprave z gibami oz. plastmi vlečenega testa, ki se vlečejo čez celotno površino in so vmes premazane s smetano. Najboljša slovenskogoriška gibanica se pripravi v krušni peči.
To je gibanica iz kvašenega testa z zavihanim robom ter skutnim nadevom in predstavlja le eno izmed različic številnih pogač.
Tovrstna pogača ima kar nekaj imen (haloška gibanica, kvasenica, sirova zafrknjača, kipjena gibanca), vendar gre v osnovi za podobno jed, ki so jo včasih izdelovali na okroglem loparju za peko kruha ter pekli v krušni peči. Privoščili so si jo ob pogostitvah, ko so zaključili z delom na polju ali vinogradu, ob nedeljah ali za razne praznične priložnosti.
Šarlota, prvotno francoska sladica, se je v štajerski regiji dodobra uveljavila in postala nepogrešljiv del lokalne kulinarične ponudbe. Njena harmonija med sočnim biskvitom, osvežujočim sadjem in nežno bavarsko kremo očara vsakogar, ki jo poskusi. Vsaka plast sladice prispeva k popolnemu ravnovesju okusov in tekstur, zaradi česar je šarlota priljubljena izbira ob posebnih priložnostih ali kot sladek zaključek obroka.
Za popolno doživetje priporočamo, da ob šarloti uživate v kozarčku lokalnega polsladkega muškata, ki s svojo aromatičnostjo še poudari njeno nežno sladkost.
Kvasenica je enoplastna pogača iz kvašenega testa, ki je bogato obložena s skutinim nadevom in premazana s kislo smetano. Pogače so skupina preprostih podeželskih jedi iz listnatega ali vlečenega testa, ki se nadevajo s skuto, domačim sadje in drugimi domačimi dobrinami, pečejo pa se v pekaču v pečici ali krušni peči.
Ta vsakodnevna jed se je pripravljala za popotnico na delo na polju ali v vinogradu.
Orehova potica je praznična različica slovenske pogače, pripravljena iz kvašenega mlečnega testa, ki je premazano z mletimi orehi in zavito v zvitek. Potica je praviloma pečena v glinenem potičniku. Namesto orehov je potica lahko nadevana tudi z makom, pehtranom ali rožičem.
