Srednjeveški trg Rogatec

Srednjeveški trg leži na levem bregu potoka Draganja, ki teče v tesni dolini med dvema hriboma. Na severu je Donačka gora, na jugu reka Sotla z državno mejo. Nadmorska višina trga je 220 m.

Prvi zapisi o Rogatcu segajo v leto 1130, ko se omenja pod nazivom Roas. Ime se v poznejših listinah pojavlja v različnih različicah – Roas, Rohats, Rohates, vendar izhaja iz prvotnega slovenskega imena, verjetno povezanega z obliko roga, ki ga Donačka gora kaže z zahoda.

Trg je nastal pod okriljem danes obnovljenih razvalin gradu Gornji Rogatec in obnovljenega dvorca Strmol. V 14. in 15. stoletju se Rogatec v virih večkrat omenja kot mesto (oppidum), čeprav mestnih pravic zaradi premajhnega števila prebivalcev ni pridobil. Njegova prometna lega ob križišču pomembnih poti in bližina meje sta omogočili razvoj trgovine in obrti. Trg je večkrat pogorel, današnje fasade pa izvirajo večinoma iz bidermajerskega obdobja.

O poseljenosti območja že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, vzidan v fasado ene od hiš. Zanimivi so tudi kamniti portali in stopnice, ki so jih izdelovali v ložanskih kamnolomih.

Srednjeveško jedro Rogatca je ohranjeno z značilno tlorisno zasnovo, parcelacijo, stavbno dediščino in dominacijami. Trg ima status kulturnega spomenika.