Župnijska cerkev sv. Marjete Antiohijske

Župnija ima dve cerkvi: župnijsko sv. Marjete Antiohijske, kar kaže na veliko starost, in podružnično cerkev sv. Janeza Krstnika na Janževi gori. Obema usoda ni prizanesla. Župnijska cerkev je l. 1773 do tal pogorela in so jo do l. 1780 na novo postavili. Obenem s cerkvijo je pogorelo tudi župnišče in v njem vsi dokumenti in matične knjige.

Prvotna cerkev je bila verjetno romanska in manjša od sedanje. V gotskem slogu so pozidali petosminski prezbiterij in zvonik ter cerkev povečali, kar se da razbrati iz arhitekture stavbe . Stolp so pozneje nadzidali v baročnem slogu, prav tako cerkev, ki so ji prizidali dve kapeli: 1730 kapelo sv. Barbare in 1760 Marijino kapelo.

Notranjost ima enovito baročno podobo. Poleg glavnega oltarja so še trije stranski oltarji, posvečeni sv. Mariji (Marijina kapela), sv. Barbari (Barbarina kapela) ter sv. Janezu Nepomuku. Glavni oltar, Marijin oltar, oltar sv. Janeza Nepomuka ter prižnica so delo Jožefa Strauba. Oltar v Barbarini kapeli pa je verjetno delo kiparja Mihaela Pogačnika. Orgle so delo Josipa Salba iz leta 1847. Freske je naslikal Jakob Brollo leta 1888, križev pot pa isti slikar leta 1890.>

Cerkev je v letih 1980 – 1990 doživljala postopne obnove. Na novo je bilo obnovljeno ostrešje s streho ter zvonik. Izvedena je bila vodoravna ter talna izolacija zidov in tal, položen je bil novi tlak ter narejena nova oltarna menza in ambon po zamisli leta 1991 umrlega ljubljanskega arhitekta Jožeta Kregarja. Prav tako je bila narejena nova fasada ter park okrog cerkve.