Orfejev spomenik

Veličasten marmorni spomenik, ki je najbrž nastal v 3. stoletju, je bržkone nagrobnik nekega petovionskega oblastnika. Pet metrov visok monolit še danes verjetno stoji na mestu, na katerem so ga dvignili Rimljani. V srednjem veku so spomenik, ki ga krasijo prizori iz Orfejeve zgodbe, uporabljali kot sramotilni steber. Pred mestnim stolpom stoji skoraj pet metrov visoka antična nagrobna plošča. Bila je največja v rimskih provincah Panonija in sosednjem Noriku. Po vsej verjetnosti stoji na mestu odkritja. Veličasten marmorni spomenik, ki je najbrž nastal v 3. stoletju, je bržkone nagrobnik nekega petovionskega oblastnika.

Na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro, zato se je zanj uveljavilo ime Orfejev spomenik. Na kamnu sedeči antični mitični pevec, oblečen v vzhodnjaško opravo, je obdan z divjimi in domačimi živalmi, ki poslušajo njegovo glasbo.

V srednjem veku je spomenik služil kot sramotilni steber – pranger. Monumentalna monolitna stela je danes simbol rimskega in sodobnega mesta ob Dravi.