Odkrivanje narave

poljčane

Haloze

Odkrivanje narave

Ne glede na to katero pot skozi Haloze izberete, vas ta vodi skozi gozdove, mimo vinogradov, travnikov, pašnikov in sadovnjakov, ki nam velikokrat postrežejo z habitatnimi vrstami rastlin. Ob sproščujočem sprehodu po naravi lahko opazite številni čarobne razglede, če pa si vzamete čas pa lahko opazite tudi dosti življenja. Od čudovitih metuljev, majhnih prebivalcev gozda, do večjih.

haloze
netopirji
Neprecenljiv osamelec Boč se mogočno dviga nad centrom Poljčan in skupaj z razglašenim Krajinskim parkom Boč – Donačka gora predstavlja kompleksno naravno območje obsežnih gozdov, kjer prevladuje bukev, strme skalne stene, ohranjene vodne izvire in območja s kraškimi pojavi. Skupaj z 22 m visokim razglednim stolpom doseže natančno 1000 m nadmorske višine. Pogled iz vrha se razprostira po večjem delu severovzhodne Slovenije.
Vsako leto v spomladanskem času na Boču zacveti velikonočnica. Ohranjeno rastišče te izjemno redke ogrožene rastlinske je vrste dragocen biser, ki na Boč privablja številne obiskovalce. Velikonočnica velja za občutljivo stepsko rastlino, ki porašča izolirano območje in kljubuje številnim vplivom iz okolja. Pester in bogat je tudi živalski svet. Številne vrste hroščev, netopirjev in drugih sesalcev, ptic, plazilcev ter dvoživk so tod našle svoj dom in so še en dokaz izrazite neokrnjenosti območja.
Čez Boč vodijo številne pohodne, učne in kolesarske poti, ki nudijo nešteto možnosti za rekreacijo, pohodništvo, plezanje in druge oblike gibanja ter izobraževanja v naravi. Na Boču pri planinskem domu je dobro poskrbljeno za gostinsko ponudbo.
Vzhodne Haloze so prepoznane kot ekološko pomembno območje, zaradi raznovrstne naselitve redkih rastlin in živali. Te so drugod ogrožene zaradi hitrega spreminjanja tradicionalne kulturne krajine v intenzivno rabljene površine. Zaradi doma jadranske smrdljive kukavice, metuljev temnega in strašničinega mravljinčarja so spadajo Vzhodne Haloze med najpomembnejša navarovarstvena območja V Evropi.
haloze
Haloze
Boč
Na Donački gori uspevajo tudi hladnoljubne rastline iz Alp kot so npr. praprot jelenov jezik, alpski nagnoj, smreka, kresničevje. Donačka gora je znana po manj znanih sortah, ki jih lahko najdete specifično na gori. Na skalnih stenah lahko najdemo edino rastišče hrvaške perunike na balkanu in nahajališče hoppejevega klinčka ter edino nahajališče juvanovega natreska na svetu.
Haloze so dom 27 hektarjev velikega naravnega rezervata, ki je zaradi pragozda kot naravna znamenitost zavarovana že od leta 1969. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. V Sloveniji imamo le tri gozdove s tem značajem.