Martinovanje

Martinovanje je tradicionalni praznik, ki ga praznujemo 11. novembra, ob godu svetega Martina. Ta dan je pomemben za mnoge Slovence in odlična priložnost za druženje in uživanje v hrani ter vinu. Martinovanje je tudi tesno povezano s trto, vinogradništvom in prihodom jeseni.

Praznik vina

Martinovanje je tradicionalno praznovanje ob godu svetega Martina, ki ga v Sloveniji predvsem praznujemo kot praznik vina. Martinovo, ko se mošt spremeni v vino, pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega prizadevanja skozi vse leto, za naše obiskovalce pa tudi pravo festivalsko izkušnjo, ki združuje tradicijo, gastronomijo in značilno štajersko gostoljubje. Najbolj priljubljeno in največje martinovanje v Sloveniji se dogaja prav na Štajerskem, v Mariboru. Več deset tisoč obiskovalcev mestnega jedra Maribora uživa v lokalni gastronomiji, odlični zabavi in privablja obiskovalce od blizu in daleč.

Glavna značilnost martinovanja je krst mošta, ki se pretvori v vino. To je obred, pri katerem prvič poskusijo vino iz novega letnika, običajno v vinskem hramu ali vinogradu. Martinovo je torej hkrati tudi praznik mladega vina, ki je običajno prisotno na mizi ob tradicionalni martinovi pojedini.

Kdo je sveti Martin?

Sv. Martin iz Toursa (okoli 315–397), po rodu iz okolice današnjega Sombotela na Madžarskem, je eden najbolj priljubljenih škofov in svetnikov vseh časov; je zavetnik revnih, jetnikov, vojakov, vinogradnikov, gostilničarjev, domačih živali … Je vojaški častnik, ki je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. In škof, ki so ga izdale goske!

Martinove dobrote

Za martinovo velja, da mora biti miza bogato obložena z dobrotami, saj so naši predniki na ta dan praznovali nekakšen zahvalni dan za dobro letino. Po starih običajih si na ta dan privoščimo hrustljavo zapečeno perutnino (poznate legendo o gagajočih goseh?), rdeče zelje in mlince, vse skupaj pa zlijemo s kozarcem novega vina.