Pajštva – sušilnica sadja

V Lovrencu je bilo veliko sadja, predvsem jabolk, hrušk in sliv. Domačini so del pridelka posušili in ga shranili za zimske dni. Vse do danes se je ohranila več kot 100 let stara pohorska pajštva, v kateri so sušili sadje in lan.  Po pripovedovanju starejših krajanov pa naj bi bila stara več kot dvesto let.

Pajštva stoji med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in pokopališčem.

Objekt je dolg 727 cm in širok 337 cm. Je delno zidan, delno lesen, streha je pokrita s staro opeko. Ostrešje je sestavljeno in povezano brez žebljev, samo z lesenimi klini ali »cveki«. Notranjost je razdeljena na dva dela: na predprostor in na sušilnico. Sušilnica je zidana nad obokanim kuriščem, razdeljena je na levi in na desni del, na vsakem pa so tri »dere« - v treh različnih višinah. Dere so iz lesa zbiti platoji, na katere se je naložilo sadje.
Posebnost pajštve je, da so sadje sušili v notranjosti na derah, kurili pa so od zunaj. Dere so nameščene na lesenih valjih (»valcnih«), da se z lahkoto premikajo in prestavljajo na želeno višino oz. k izvoru toplote, da se sadje enakomerno suši. Hruške in slive so sušili cele, jabolka pa so razrezali na štiri dele, kar se je posušeno imenovalo »platiči«, suhe hruške pa »kloce«.

Pajštva je etnološki spomenik.

V zemljiški knjigi ima parcela, na kateri stoji pajštva številko 139/4.