Reka Mura

Mura izvira v Avstriji, v nacionalnem parku Hohe Tauern, na višini 1898 metrov, in se do Prekmurja spusti za približno 1700 metrov. Dolga je 465 kilometrov in teče skozi štiri države: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. V Avstriji teče 323 kilometrov, mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, po slovenskem ozemlju 28 kilometrov, odsek med Slovenijo in Hrvaško 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa približno 48 kilometrov.

Stanje Mure danes je posledica številnih zgodovinskih posegov. Vodno območje Mure v Sloveniji je bilo razdeljeno na ogrski in avstrijski del, kjer se stikajo kulture Germanov, Slovanov in Madžarov. Prvi ukrepi na Muri iz 16. stoletja so bili namenjeni zaščiti naselij pred poplavami in zagotavljanju rečnih poti. Mura je pogosto spreminjala strugo, rušila vasi, predvsem proti severu.

Danes je Mura večinoma ujeta v umetno korito, kar zmanjšuje njeno bočno erozijsko moč. Na nekaj mestih, kjer korita niso utrjena z umetnimi materiali, reka še vedno pokaže svoj naravni značaj. V Lisjakovi strugi zaradi bočne erozije nastane manjši meander, kjer Mura na zunanji strani meandra material erodira, na notranji strani pa ga naplavlja v prodni sipini, ki je danes majhen otoček.

Prodniki, ki jih Mura prenaša, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine, kot so gnajs, granit, žilni kremen in amfibolit. Reka Mura je edina večja slovenska reka, ki ima še delno ohranjeno naravno dinamiko. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi tvorijo bogat ekosistem – loko.