Radgonski grad

Radgonski grad stoji na 265 metrov visokem griču, od koder se odpira lep razgled na širšo okolico Gornje Radgone in reko Muro. Prvič se omenja v 12. stoletju, ko ga je sezidal plemič Radigoj, po katerem je grad dobil ime. Kasneje so ime prenesli tudi na mesto in trg pod njim. Sprva so predvidevali, da je ime povezano z nemško besedo "Rad" (kolo), kar simbolizira tudi radgonski grb. Prvi lastniki gradu so bili grofje Spanheimi, nato pa so se lastniki pogosto menjavali, saj je grad prehajal iz rok v roke.

Leta 1789 so Herbersteini prodali grad družini Wurmbrandt, ki je zgledno skrbela zanj do leta 1914. Takrat ga je kupil grof Karel Chorinsky, ki je posest obdržal do leta 1931, ko so ga razprodali na drobno. Po drugi svetovni vojni je bil grad do leta 1974 uporabljen kot osnovna šola, vendar je po njenem odhodu začel hitro propadati. Leta 1991 je grad, ki je bil do takrat povsem izropan in uničen, v najem vzel Milan Herzog. Z lastnimi sredstvi ga je temeljito obnovil in mu povrnil nekdanji sijaj.

Grad je skozi stoletja doživel številne prezidave in razširitve. Najstarejša upodobitev iz leta 1603 prikazuje podolgovato, dvonadstropno stavbo z majhnimi okni in dvema štirikotnima stolpoma na straneh. Kasnejši bakrorez iz leta 1681 prikazuje večjo zgradbo z obzidjem, stolpiči in vhodom, ki vodi skozi zunanje dvorišče. To dvorišče obkroža enonadstropno gospodarsko poslopje, ki je oblikovano v štiri trakte. V kamnitem portalu s starinskimi odprtinami za dvižni most je ohranjena masivna ključavnica in vrata, obita s pločevino. Nad vhodom je grb Herbersteinov ter kamnita plošča z napisom. Po poševni rampi pridemo do drugega vhoda, kjer je bil nekoč notranji grajski jarek. Tudi tukaj sta vidni odprtini za dvižni most in dvojni grb Herberstein-Eggenberg.

Osrednja stavba gradu, ki stoji na arkadiranem dvorišču, je dvonadstropna in v celoti podkletena. Grad je nekoč imel svoj vodnjak, globok kar 56 metrov, ter stolpič z uro, ki je še danes ena od njegovih znamenitosti. Okolica gradu je bila prav tako bogato urejena. Viteška aleja, ki je vodila proti gradu, je bila okrašena z baročnimi doprsnimi kipi, od katerih sta ohranjena le še dva. Cesta do gradu se je vila preko dveh kamnitih lokov, okrašenih z zidcem in stebriči. Nasproti prvega vhoda je nekoč stal več kot 50 metrov dolg kostanjev drevored, ki se je zaključil v polkrožni obliki. Danes je Radgonski grad ena izmed najbolj prepoznavnih znamenitosti v regiji, ki priča o bogati zgodovini in kulturni dediščini kraja.