Cerkev sv. Marije na Vurberku

Župnija Vurberk leži nekako na sredini med Mariborom in Ptujem. Razteza se ob levem bregu Drave po gričevnatih obronkih Slovenskih goric, ki tu prehajajo v dravsko ravnino. V župnijo spadajo vasi: Vurberk, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak in Gomila. Šteje okrog 1100 prebivalcev in spada med manjše župnije v mariborski škofiji. Čeprav izrazitega središča nima, je cerkev Device Marije Vnebovzete, ki leži tik pod ostanki vurberškega gradu na skrajnem zahodnem delu župnije, najpomembnejše mesto v župniji, ki spada danes v mariborsko dekanijo. Kakor je razgibana pokrajina, po kateri se razteza župnija, je razgibana tudi zgodovina župnije in predvsem njenega svetišča. Zgodovina cerkve je najtesneje povezana z zgodovino vurberškega gradu in grofov, ki so si večkrat predajali lastništvo: Stubenbergov, Wechslerjev, Gallensteinov, Attemsov in drugih, na koncu pa Herbersteinov.

Cerkev Device Marije Vnebovzete: Cerkev je vse do leta 1785, ko je Vurberk postal župnija, služila za verske namene grofov in vseh, ki so bili povezani z gradom. Prva cerkev se omenja že leta 1336, druga, posvečena sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev, pa leta 1510. Ta cerkev je bila v burnih časih turških vpadov in protestantizma priča številnim brutalnim posegom – med njimi razbitju Marijinega kipa iz 20-ih let 15. stoletja. Česar niso v cerkvi uničili Turki, so naredili protestanti. Kljub temu je obstala vse do 18. stoletja. Zaradi romarskih in drugih potreb so v letih od 1773 do 1776 po načrtih Janeza Fuchsa iz Maribora zgradili sedanjo cerkev in jo posvetili v čast Devici Mariji Vnebovzeti. Pomembna kiparska dela v notranjosti so izvedli v delavnicah Mersijev in Holzingerja. Osrednji romarski shod je bil in je še danes 15. avgusta.